© 2020 Zcukr - Družinska fotografija

O nas

Ahoj!

 

To smo mi, Zcukrovi! Maša, Grega in navihani Zcukr! Smo ekipa, ki stoji za vsemi temi lepimi fotografijami vaših čudovitih malčkov in družinskih trenutkov. Maša je pristojna kapetanka za studijsko fotografiranje novorojenčkov in nosečk, Grega čmrlj, ki raje leta izven studia, Zcukr pa nagajivi sladkorček, ki vas pri nas zmeraj nasmeje. :)

 

Ob fotografiranju še radi plešemo, muziciramo, packamo z vodenimi barvicami, obiščemo dedije in babije, se podimo po igrišču ter skupaj raziskujemo ta prečudoviti svet. Ko bomo veliki bomo ful gasilci, igralci, pevci in fotografi, predvsem pa bomo zavidljivo bogati!

Grega Bohinc Toporiš

Kreativnost je moje življenje. Že kot otrok sem zmeraj rad nekaj  “bastlal”. Po izobrazbi sem arhitekt, a me je nekako bolj navdušil svet grafičnega oblikovanja in plesa. ob Elijevem (sinovem) stvarjenju pa še svet fotografije. Z vsakim uspelim portretom je moje navdušenje nad fotoaparatom še kanček zraslo in kmalu sem ugotovil, da se želim še bolj poglobiti v fotografijo. V njej sem našel svoje veselje in ni ga lepšega, kot svoj hobi spremeniti v delo, ter ta entuziazem podeliti še s kom!

 

Tako danes fotografiram nosečke, novorojenčke, dojenčke, otroke, družinice in družinske dogodke, rojstne dneve, krste, poroke, obletnice ipd. Fotografija je postala moja strast, lepe fotografije in vaše zadovoljstvo pa moj cilj in sreča hkrati.

Maša Stakić Marković

Se mi zdi, da sem spoznala, da je fotografija tisto, s čemer se želim ukvarjati v trenutku, ko sem posnela in videla svojo prvo fotografijo. Na začetku, ko nisem imela še ničesar, ne znanja, ne opreme, razen ljubezni do fotografije, me je navduševalo vse - narava, živali, ljudje ... Sčasoma pa sem ugotovila, da so otroci pred mojim fotičem tisto, kar me od fotografije najbolj osrečuje! Ker, otroci pač imajo tisto nekaj - ljubezen, nedolžen pogled, iskren, nalezljiv nasmešek, navihanost. Ful sem vesela, ko atiji in mamice med fotografiranjem začutijo to mojo ljubezen do njihovih malih škratov in mi jih sproščeno prepustijo, pa če so komaj prijokali na svet, ali pa že veselo štancajo naokrog in trgajo naše papirnato studijsko ozadje! :D

 

Sicer pa rada vzganjam razne norčije s svojo domačo 6 letno bolho, ki sliši na ime Aleksej. Mu rada preberem kakšno pravljico, so do solz nasmejem njegovim vsak dan bolj duhovitim šalam, mama staf pač.

Rada tudi plešem, hodim na sprehode, ob dežju zasanjano gledam skozi okno, prekomerno čistim stanovanje, se podružim  s  prijatelji,  načrtujem svojo novo sanjsko kuhno, grem poleti na morje v Italijo (ahhhh), in tako ...

"D južual staf"! :D

Ko je Gregov sin Eli še veselo brcal v trebuščku je  od dedi Vojka dobil podarjeno eno boljšo kompaktno fotokamero. Dedi je zadal nalogo, da mora mamin Danijelin trebušček biti pofotografiran "Najmanj enkrat tedensko!" in nato še Eli tako dolgo, "Dokler fotoaparat ne gagne!" ... Heh, fotoaparat seveda nikoli ni gagnil in tako je iz tisočerih Elijevih slik vstal Zcukr, ki je s seboj prinesel še cel fotografski studio. Ah ti-ti dedi Vojko! Zcukr je tisto navdušenje in občudavoanje, ki ga začutimo ob pogledu na svoje čudovite otročke. Je tista ljubezen, ki jo začutimo, ko jih stisnemo k sebi in pocartljamo ter hvaležnost, ki jo začutimo, ko zavrtimo čas nazaj in podoživimo  te, v čudovite fotografije ujete, lepe trenutke.